VELEPOSLANIŠTVO RS v WASHINGTONU
ponedeljek, 28.marec 2011
Uradna spletna stran Veleposlaništva
Na Veleposlaništvu nas je najprej sprejel nj. eksc. Roman Kirn. Predstavil nam je vlogo ZDA v svetu, posebno je poudaril spoštovanje in vzor, ki ga uživa ameriška zunanja politika, predvsem njene politične odločitve. Za konec nam je zaupal svoje mnenje o tem, kako se bodo po gospodarskem vzponu Vzhoda, sprejemale najpomembnejše politične odločitve.
Sledilo je predavanje Marka Vlašiča o genocidu v Srebrenici, primeru pri katerem je kot član tožilske ekipe sodeloval pri ICTY oziroma temi, o kateri je pred kratkim na povabilo Ženevskega kluba predaval tudi na naši Pravni fakulteti.
Mark Vlašič, partner pri odvetniški pisarni Ward & Ward PLLC ter izredni profesor prava na Georgetown University, kjer predava predmet Mednarodno pravo, človekove pravice in boj proti nekaznovanosti prinaša svoje odvetniške, akademske in vojaške izkušnje v sodne dvorane, sejne sobe in predavalnice.
V svoji bogati odvetniški in akademski karieri je med drugim delal v Beli Hiši, Ministrstvu za obrambo, odvetniški pisarni Gibson, Dunn & Crutcher LLP ter kot tožilec pri Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kjer je kot član tožilske in preiskovalne skupine, sodeloval pri sojenju Slobodanu Miloševiću in Radislavu Krstiću.
Kot tožilcec pri kazenskem sodišču OZN je bil priča najtemnejšim stranem človeštva, pridobljene izkušnje pa so postale vodilo njegovega dela, ki ga je po njegovih besedah moč strniti v en sam stavek: ”do not be overcome by evil, but overcome evil with good” (ne daj se premagati hudemu, temveč premagaj húdo z dobrim).
Kot vodja ekipe StAR, (Stolen Asset Recovery), delovne skupine ustanovljene na pobudo predsednika Svetovne banke Roberta Zoellicka in Generalnega sekretarja OZN Ban Ki-moon-a, je poskušal odkriti ukradeno premoženje diktatorjev ter ga vrniti državam v razvoju (Sani Abacha/Nigeria, Jean-Claude “Baby Doc” Duvalier/Haiti). |
| “I think the fight against impunity for war crimes began at Nuremberg some 65 years ago, and I think that the fight against impunity for economic crimes and specifically the global effort to recover stolen assets began when Robert Zoellick and Ban Ki-moon launched the StAR Initiative at the U.N. General Assembly in September 2007.” |
Svoje izkušnje je delil kot posebni poročevalec televizijskih hiš CNN, CBS in FOX News. Za svoje prispevke na področju pro bono in javnega dela je bil nagrajen s Frank Wheat Award, DEVEX (Development Executive Group) pa mu je v izboru mednarodnih vodij, podaril laskavi naziv "Top 40 Under 40".
WORLD BANK &
INTERNATIONAL MONETARY FUND
sreda, 30.marec 2011
V Svetovni banki nas je sprejel Andrej Kavčič, nekdanji vodja sektorja za mednarodne finančne odnose na ministrstvu za finance, od 1. julija 2009 do poteka 4-letnega mandata pa predstavnik Slovenije v Svetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu.
Predstavil je skupino SB, njeno vlogo v obdobju po svetovni krizi ter vlogo Slovenije in EU kot skupine pri delu skupine SB in MDS.
Kavčič je poudaril pomembnost odgovora skupine SB na krizo, ko je bil svet nenadoma soočen z izjemnim skokom povpraševanja po kreditih, ki je bil predkrizni dobi, ob majhnemu povpraševanju po kreditih, predčasnih poplačilih kreditov in omejeni selektivnosti pri kreditiranju, dokaj nepoznan.
Ukrepi, kot so povečanje kreditiranja v letih 2009 in 2010 (odobritev kreditov in garancij v višini 129 milijard ameriških dolarjev), povečanje kapitala IBRD in IFC in reforma glasovalne moči v dobro podproporcialno zastopanih držav v razvoju so pomenili le začetek. Sledila je priprava prenove strategije skupine SB in reforme, po katerih naj bi SB postala fleksibilnejša, ponujala naj bi kvalitetnejše storitve, povečala selektivnost, se usmerila v doseganje rezultatov, modernizirala storitve, izboljšala organizacijo, izvedla reformo glasovalne moči ter revizijo kapitalske ustreznosti in okrepila finančno moč institucij in s tem sledila konceptu globalne banke za delovanje v obdobju po krizi.
Razpravljali smo tudi o razlogih in interesu Slovenije za sodelovanje v skupini SB: enakopravno sodelovanje v mednarodni donatorski skupnosti, možnost za predstavitev stališč in predlogov do načrtovanih politik, sodelovanje pri odločitvah (s poskusom vplivanja na njihovo oblikovanje v skladu s slovenskimi političnimi in gospodarskimi prioritetami), možnost sodelovanja slovenskih subjektov na razpisih za projekte, ki se financirajo s krediti skupine SB, dostop do informacij o najboljših svetovnih praksah in sodelovanje skupine SB s slovenskimi subjekti, v smislu posredovanja in prenosa znanja.
Sledilo je predavanje izvršnega direktorja konstituence v MDS, Willyja Kiekensa o vlogi MDS po svetovni krizi.
Tudi Kiekens je predstavil interese za sodelovanje Slovenije v MDS, ki jih sam vidi predvsem v: ustrezni podpori MDS (če bi se izkazala potreba po njej), dostopu do analiz in informacij o gibanjih v svetovnem, ekonomskem in finančnem sistemu, možnostih za enakopravno predstavitev stališ in predlogov do analiz, poročil, načrtovanih politik in soodločanja o njihovem sprejetju ter letnih bilateralnih posvetovanjih glede makroekonomske, finančne in plačilnobilančne stabilnoti.
Trenutno Slovenija sodeluje z MDS preko zasedanj in skupščin, rednih bilateralnih posvetovanj, poročanj, mnenj in nasvetov s strani MDS pri snovanju politik ter pogajanj in odločitev za sodelovanje v posebnih pobudah ali instrumentih.Uradna spletna stran Svetovne banke
World Bank Program-Slovenija
Uradna spletna stran Mednarodni denarni sklad
STATE DEPARTMENT
torek, 29.marec 2011
Uradna spletna stran- US Department of State
CONGRESS
četrtek, 31.marec 2011
Uradna spletna stran - US Congress
Ob obisku Kongresa smo se udeležili razprav v predstavniškem domu in senatu. V prvem je Dennis Kucinich, nagovoril Kongres na temo vojne v Libiji, v senatu pa je potekala razprava o predlogu ameriškega proračuna za leto 2011.
Srečali smo se tudi s senatorjem Tomom Harkinom.
Thomas Richard Harkin se je rodil leta 1939 v Cummingu, Iowi. Njegova mati Frances, oziroma kot nam je kasneje sam zaupal, Francka je med svetovnima vojnama zapustila Slovenijo in emigrirala v ZDA. Ob srečanju z nami je tako vsakega od nas povprašal ne le po imenu, ampak tudi po kraju iz katerega prihajamo. Videno navdušen je bil, ko je odkril, da Blaž, tako kot njegova mati, prihaja iz Škofje Loke.
Politična kariera demokratskega senatorja iz zvezne države Iowe, se je začela takoj po končanem magisteriju iz ekonomije in političnih ved ter doktoratu iz prava, leta 1972. Dve leti kasneje je bil namreč izvoljen v predstavniški dom, kjer je služboval 10 let, vse do prve izvolitve v Senat leta 1984. Kot predstavnik Iowe je bil ponovno izvoljen v letih 1990, 1996 in 2002. Novembra leta 2008 pa se je zapisal v zgodovino, saj je postal prvi demokrat iz Iowe, ki je bil petkrat izvoljen v Senat ZDA.
Ko smo se pogovarjali z njegovo pomočnico, nam je zaupala, da je prepričana, da bi v primeru ponovne kandidature leta 2014, ponovno dobil mandat ter da je zelo ponosna, da lahko dela v njegovem kabinetu.
V času svojega prvega mandata je postal prvi član Kongresa, ki je uporabljal t.i. “mobilno pisarno”-kombi, s katerim so člani njegovega osebja lahko obiskovali volilce v vseh 99 okrajih Iowe in tako sprejemali njihove kritike, pripombe, nasvete in odgovarjali na njihova vprašanja.
Njegovo politično pot je v veliki meri oblikoval Ted Kennedy, ki je bil po Harkinovih besedah njegov najdražji prijatelj in največji vzornik.
Kot mlad senator je Harkin Kennedyju pomagal pri pripravi zakonodaje, ki bi zaščitila pravice američanov z zmanjšanimi fizičnimi in duševnimi sposobnostmi. Rezultat njunega sodelovanje je kasneje postal Harkinov največji zakonodajni dosežek- Americans with Disabilities Act (ADA).
Zakon je uvedel obvezen dostop invalidnih oseb do zgradb, prilagojena prevozna sredstva in delovna mesta in s tem popolnoma upravičil svoj nadimek “Emancipation Proclamation for people with disabilities”.
Najbolj odmevno bitko je Harkin bil za umik Busheve prepovedi raziskav embrionalnih zarodnih celic, ki predstavljajo pomemben napredek pri zdravljenju Parkinsonove bolezni, poškodb hrbtenjače in diabetesa. Bitko je dobil, ko je predsednik Obama leta 2009 preklical omejitve.
“Let's face it, in America today we don't have a health care system, we have a sick care system”, je izjava s katero je Harkin zagovarjal t.i. wellness society, ki bi se namesto zdravljenja oseb, ko te že zbolijo, osredotočila na znižanje števila kroničnih bolezni, odpravi ovir, ki vodijo do zdravega načina življenja in znižanju visokih stroškov zdravstvenega sistema.
Njegov osnutek zakona o investiranju v preventivne ukrepe, s katerim se je zavzemal predvsem za podvojitev financiranja v raziskave raka, Alzheimerjeve in srčno žilnih bolezni, se je kot del zdravstvene reforme spremenil v zakon.
Senator se zavzema tudi za povišanje ravni izoraževanja, z zmanjšanjem števila učencev v razredih, z boljšimi možnostmi dostopa do interneta in večjo uporabo računalnikov, z izboljšavami izobraževanja učiteljev in boljšimi možnostmi svetovanja učencem.
V času svojega službovanje je predsedoval odboru za Kmetijstvo in Gozdarstvo, bil član Odbora za majhna podjetja in podjetništvo ter leta 2009, po smrti Teda Kennedyja, postal predsednik Odbora za zdravje, izobraževanje, delo in pokojnine (HELP).
Senator Tom Harkin o predlogu ameriškega proračunu za leto 2011
za srečo....
Statuary Hall- the whispering hall effect
John Quincy Adams je po končanem mandatu predsednika ZDA, 18 let služboval v predstavniškem domu Kongresa. Kdor obišče, kar je danes imenovano Statuary Hall v Kapitolu in se postavi dovolj blizu plakete, ki danes označuje mesto, kjer je nekoč stala Adamsova pisalna miza, odkrije, da lahko sliši vse kar ljudje v tej sobi govorijo, vključno šepetajoče zvoke z drugega konca dvorane. Legenda pravi, da je Adams na ta način slišal vse pogovore zasedanj predstavniškega doma, zgolj sedeč za svojo mizo.
THE WHITE HOUSE
petek, 1.april 2011
Uradna spletna stran Bele Hiše
Bela Hiša v svetu že več kot 200 let predstavlja enega najbolj znanih simbolov predsednika ZDA. Dokončana leta 1800, po 8 letih dela je v celoti upodobila idejo arhitekta James Hobana, ki si je dom predsednika ZDA zamislil po vzoru podeželskih hiš na britanskih otokih.
Na najbolj znanem naslovu v ZDA, 1600 Pennsylvania Avenue, so bivali vsi dosedanji predsedniki ZDA, razen Georga Washingtona. Pravijo, da bi jo kljub temu prepoznal, če bi se danes vrnil v Washington, saj je sam izbral tako lokacijo, kakor tudi načrt zanjo, potem ko je leta 1790 kot stalno, glavno mesto ZDA, na bregovih reke Potomac, razglasil Washington.
Medtem ko Kapitol predstavlja svobodo in ideale naroda, Bela Hiša predstavlja oblast, moč in državotvornost izvršne oblasti.
Kljub mnogim spremembam in posodobitvam je njena osnovna podoba ostala ohranjena do danes.
V zgodovini je bila središče mnogih dogodkov, med drugim je Abraham Lincoln leta 1861 v svoji pisarni v drugem nadstropju podpisal Emancipation Proclamation, pod predsedovanjem Woodrowa Wilsona se je razširilo Zahodno krilo in zgradila Ovalna pisarna, ki je še danes uradna pisarna predsednika ZDA, FDR pa je iz njenih prostorov preko radijskih oddajnikov nagovarjal državljene v t.i. fireside chats-ih.
Kljub temu, da je bila javnosti od nekdaj znana kot Bela Hiša, je uradno to ime dobila, ko je predsedovanje prevzel Theodore Roosevelt. Kot eno prvih nalog, si je zadal ravno preimenovanje iz Executive Mansion ali President’s House v The White House.
Za kar 4 leta jo je zapustil predsednik Harry S. Truman, ko je pregled stanja stavbe razkril, da je bivanje v njej prenevarno. Leta 1952 se je tako iz Blair House, nasproti Pennsylvania Avenue, zopet vrnil v prenovljeno in restavrirano Belo Hišo.
Ko se je družina Obama vselila v svoj novi dom, je najmlajša hči, Sasha stopila do pisalne mize v eni od sob in rekla: “From now on, this is going to be my homework desk, I just know I am going to have great thoughts here”, nevede, da je stala v sobi Abrahama Lincolna, pred mizo, za katero je bil podpisan Emancipation Proclamation (zakon o prepovedi suženjstva).
vsi navdušeni po končanem obisku...
US SUPREME COURT
petek, 1.april 2011
Vrhovni sodniki:
John G. Roberts, Jr., predsednik vrhovnega sodišča (spodnja vrsta, sredina)
je diplomant Harward Law School, letnik 1979 in je do imenovanja za vrhovnega sodnika med drugim opravljal dela: pripravnika na pritožbenem sodišču in vrhovnem sodišču, posebnega pomočnika generalnega državnjega tožilca, svetovalca predsednika Ronalda Reagana, odvetnika v Washingtonu, delal pa je tudi v svetovalni službi Bele Hiše. Za vrhovnega sodnika ga je leta 2005 imenoval predsednik George W. Bush.
 |
zgornja vrsta od leve proti desni: Sonia Sotomayor, Stephen G.Breyer, Samuel A. Alito,Jr., Elena Kagan spodnja vrsta od leve proti desni: Clarence Thomas, Antonin Scalia, John G.Roberts, Anthony M.Kennedy, Ruth Bader Ginsburg |
maketa sodne dvorane
"the real deal"
Ni komentarjev:
Objavite komentar